Oblačil se je počasi, kot da ima ves ljubi čas na tem svetu in se mu nikamor ne mudi. Majica za majico, čežnjo topla rjava jakna ki mu jo je pred letom dni uspelo dobiti od vojske, ki ji je skoraj uspelo priti do zidu, potem pa še iste hlače ter čevlji. Rokavice še niso prišle na vrsto, prej je moral še malo pocrkljati kepico smeha. Tega dela ni maral, vsakič je v trebuhu dobil občutek, da se ne bo vrnil, da je to zadnji skupni trenutek. Preden bi se odločil da pusti službo in ostane kar tukaj, je pozvonilo. Globoko je vdihnil in stopil k vratom. »Maggie.« Rahlo je pokimal in jo spustil v stanovanje. Za trenutek si je zaželel, da ne bi prišla in bi lahko bil še malo sam z svojim čudežem, ampak namesto tega se je moral do konca obleči. Saj je imel samo še rokavice. Te je dal kar v žep in se sklonil ter poljubil Malo na polna lička potem pa z tihim pozdravom odšel iz stanovanja. Mračne misli so se ga začele počasi prilaščati in tega je bil nenavadno vesel. To mu je dajalo zagon na bojišču.
Kmalu zatem je skoraj tekel nazaj domov. Ni mu bilo potrebno iti, vse so odpovedali, saj so stvori izgnili iz mesta kjer naj bi bili pobiti. To ni bila njegova stvar. Sicer poln sovraštva do njih, je vseeno zdaj raje hodil nazaj proti stanovanju. Komaj se je zadržal da ni planil čez vrata. »Živjo. Odpovedali so misijo.« je pojasnil rjavolaski takoj ko je vstopil, saj je težko skril navdušenje. »Če želiš, lahko greš. Drugače pa imam nekaj dobrega viskija v omarici.«