lahki koraki so iz daljave odmevali zaradi svetlikajočih se petk, ki jih je ta dan nosila jonesova najmlajša deklina. ''samantha, kje za vraga si?!'' je kričala v telefon svoji boljši polovici in gledala naokoli, proti plaži, , ki se ji je risala v bližini. ''da, sem že tukaj. tebe pa še ni,'' močno je pritiskala svoj telefon in začela stopati po pesku, kjer si je čevlje hitro zamenjala s prijetnimi japonkami. ''prav, se vidiva.'' prekinila je klic in se odpravila k plaži, ki ji je bila najbližje - tista, za plačati. pobrskala je po torbi, vrgla nekemu delavcu šop drobiža, ter nadaljevala svojo pot k eni izmed postelj, ki so bile prenočišča za mnoge mlade pare, ki so uživali v romantičnem sončnem zahodu. kako neumno. čakala je ob eni izmed tistih postelj ter pogledovala naokoli, če bo sam že enkrat prišla. ni bila preveč strpna, kar je bil še eden izmed razlogov, da sta si bili z deklino kot dan in noč, vendar sta se čudežno ujeli.